Prispevek, ki ga boste prebrali, je napisala mamica fantku z avtizmom. Če vas zanima njihova pot in vsakdanji izzivi, lahko Tanjo spremljate preko njenega instagram profila tanja_krejic. S Tanjo sva se, malo preden se je zgodil drugi BabyExpo sejem pogovarjali in izpostavila je veliko željo, da glas o znakih avtizma ter o motnji sami, doseže več ljudi. Tako ste lepo vabljeni da si prispevek preberete in zapišete vaša mnenja ali izkušnje.
“Pozdravljeni dragi starši in tisti, ki ste na poti, da to postanete.
Rojstvo otroka je nedvomno en najlepših, če ne najlepši dogodek v življenju. S seboj nosi neskončno lepih trenutkov, čustev in edinstvenih doživetij. Pa tudi veliko odgovornost.
In tako kot si je vsak dojenček med seboj različen po velikosti, barvi las in oči, nekateri so dojeni, nekateri ne, nekateri so edinci, drugi so člani številčnejše družine … so si različni tudi po razvoju. Vsak izmed njih ima svoj tempo. Prepričana sem, da ste že slišali, kako je nekdo prve korake naredil že pri 10 mesecih ali začel govoriti izjemno zgodaj, spet nekateri te velike mejnike dosežejo malce kasneje. In s tem ni nič narobe. Kot sem že zgoraj zapisala, vsak dojenček se razvija v lastnem tempu in naša naloga je, da mu pri tem sledimo, ga podpiramo, spodbujamo in poskrbimo za varnost.
Včasih pa se zgodi, da razvoj dojenčka/ malčka ne poteka na način, kot bi pričakovali.
Seveda moj namen ni nikogar strašiti, a tako kot smo seznanjeni s stanji, ob katerih dojenčka / malčka odpeljemo k pediatru, npr. vročinsko stanje, dihalna stiska, bruhanje in driska, bolečina v ušesu. bi morali biti seznanjeni tudi z razvojnimi odstopanji, za katere bi pediater moral vedeti čimprej, če do njih slučajno pride.
Starši smo tisti, ki največ časa preživimo z dojenčkom, sploh mame. Prvo leto otrokovega življenja preživimo en ob drugem cel čas. Zato smo mame in očetje tisti, ki po navadi prvi opazimo odstopanja v razvoju na področju komunikacije, interakcije, igre.
2. april je svetovni dan ozaveščanja o avtizmu in prav prvim znakom avtizma želim nameniti vso pozornost tega zapisa.
Prve znake, ki bi lahko nakazovali na avtizem, lahko opazimo že zelo zgodaj.
Če opažate da vaš dojenček :
• ne vzpostavlja očesnega kontakta med dojenjem/hranjenjem
• ne vrača nasmeha
• ne reagira na svoje ime ali poznane zvoke
• ne sledi predmetom z očmi
• ne izteguje rok ali
vas malček:
• ne sledi navodilom, jih ne razume
• ne kaže s prstom, ne maha pa – pa
• ne zna pokazati kaj želi
• ne kaže interesa za sovrstnike
• ne govori / čeblja
• igrače uporablja na drugačen, neobičajen način (vrti kolesa od avtomobilčka, jih meče v zrak in opazuje kako padajo….)
• slabo vzpostavlja očesni kontakt
• deluje kot da je v svojem svetu
je edino pravilno in nujno, da svoja opažanja zaupate otrokovemu pediatru, ki bo vedel, kako postopati naprej.
V Sloveniji ne vodimo statistike o tem koliko otrok/oseb z avtizmom imamo, ampak po zadnjih podatkih se v Sloveniji vsako leto rodi približno 250 otrok, ki jim kasneje diagnosticirajo avtizem. To je zelo veliko in pojavnost avtizma je v porastu.
Zgodnja obravnava je ključnega pomena za nadaljnji razvoj otroka z avtizmom na vseh področjih njegovega življenja.
Ker je stigma okoli avtizma v naši družbi še vedno močno prisotna, menim, da je skrajni čas, da jo začnemo rušiti. Malo po malo. Ampak vztrajno. Ne, avtizem ni nevzgojenost, čudnost, zaostalost, sramota, niti kazen. Je del mojega otroka. In nikakor vse, kar on je. Je nekaj, kar mojega otroka dela takega kot je. Čudovitega. Polnega ogromno potencialov, če jim le dovolimo priti med nas. In nas obogatiti.
💙”
Tanja Krejič, mamica